Svetovni dan varstva okolja je eden najstarejših svetovnih dni, ki ga obeležujemo na pobudo OZN in njenega okoljskega programa že od leta 1973.
Svetovni dan okolja je največji mednarodni praznik, posvečen okolju. Letošnji v središče postavlja iskanje rešitev za onesnaževanje s plastiko. In kakšna je okoljska statistika v Sloveniji?
Količine odpadne plastike se zmanjšujejo
Količina odpadne plastike se v Sloveniji zmanjšuje. Delež odpadne plastike v obdobju 2017–2021 predstavlja približno 0,9 % vseh nastalih odpadkov. V 2021 je nastalo 66.596 ton odpadne plastike ali 1 % manj kot leto prej (67.282 ton) oz. 7 % manj kot v 2017 (71.619 ton).
Poraba glavnih rastlinskih hranil iz mineralnih gnojil se zmanjšuje
Leta 2021 je bilo v kmetijstvu v Sloveniji porabljenih okoli 124.000 ton mineralnih gnojil ali 6 % manj kot v letu pred tem (131.000 ton) oz. 10,6 % manj kot v 2019 (okoli 138.000 ton). V 2021 so ta gnojila vsebovala za 3,7 % manj glavnih rastlinskih hranil (dušik N, fosfor P2O5, kalij K2O) kot leto prej in za 3,1 % manj kot v 2019.
Odpadne hrane nekoliko manj
Skupna količina nastale odpadne hrane v Sloveniji je bila v 2021 za 0,2 % manjša kot leto prej in za 1,7 % večja kot v 2019. V opazovanem letu je tako nastalo 143.254 ton odpadne hrane. V gospodinjstvih je nastalo 52,6 % te hrane, v gostinstvu in strežbi hrane 27,9 %, v trgovini z živili 10,1 % ter v proizvodnji hrane 9,4 %.
Za namakanje porabljene manj vode
V 2021 je bilo za namakanje porabljene 2,78 milijona m3 vode, to je za 2,1 % manj kot leto prej in za 14,3 % manj kot v 2019. V obdobju 2019–2021 je bilo največ vode za namakanje pridobljene iz drugih vodnih virov (akumulacija, jezera in vodovodi), in sicer okoli 2 milijona m3, sledijo tekoče vode (okoli 0,6 milijona m3) in podtalnice (okoli 0,5 milijona m3).
Na lokalnem nivoju je zelo pomembno tudi okoljsko ozaveščanje
Prizadevanja Skupne službe varstva okolja, Skupne občinske uprave Maribor v vseh občinah ustanoviteljicah gredo v smeri čim boljšega ozaveščanja ljudi v povezavi z varstvom okolja in ohranjanjem narave. Informacijski sistem varstva okolja je tako postal pomembno orodje s katerim se krepi informiranost in ozaveščenost širše javnosti, nemalokrat pa se v pozitivno smer spreminja tudi ravnanje ljudi. In prav teme, ki jih letošnji svetovni dan izpostavlja, se dotikajo ravnanja celotne družbe. Občine tako uspešno krepijo informiranost na svojih spletnih portalih ali v tiskanih informatorjih, kjer objavljajo zelo koristne okoljske informacije, ki se najbolj dotikajo lokalnega okolja. Za dodatne/obsežnejše informacije skrbi Skupna služba varstva okolja na spletni strani www.okolje.maribor.si. Pomembno je, da so okoljska sporočila ažurna, da za zahtevnejše bralce nudimo tudi podatke iz monitoringov in da so splošni javnosti na enem mestu dosegljiva okoljska priporočila za občane. Z ozaveščanjem smo prisotni tudi na socialnih omrežjih, prav tako pri mnogih vsebinah izpostavljamo regijsko povezovanje občin.
Ker je osrednja tema letošnjega Svetovnega dneva varstva okolja iskanje rešitev za čim manjše onesnaževanje okolja s plastiko lahko pohvalimo ukrepe na lokalnem nivoju predvsem v povezavi z uporabo plastike na javnih prireditvah. Uporaba le-te se je v občinah že zmanjšala, dodatno so v ta namen bile v pomoč organizatorjem prireditev izdelane smernice in pozitivni učinki v okolju se že kažejo.
Imejmo v mislih, da je vsako pravilno ravnanje posameznika zgled za družbo.
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MARIBOR
Skupna služba varstva okolja
Nina Gornik Mulec
Viri:
