Bliža se čas praznikov, vonj po cimetu, klinčkih in slastnih piškotih, prižig pisanih luči in okrasitev drevesca. Ste že razmislili, kakšno drevesce boste izbrali?
Starodavne kulture so zimzelenemu rastlinju pripisovale posebno življenjsko moč, zato je v obredih povezano z zimskim obratom sonca, ki je za človeka pomenil vrnitev iz otrplosti v življenje. Zeleno drevo je pozneje postalo del krščanskega božičnega obredja.
Izbira božično-novoletnih drevesc na tržišču je res velika. Da bi izbrali najprimernejše in hkrati prijazno do okolja je potrebno poznati nekaj dejstev.
Umetno ali naravno drevo?
Umetne smrečice so se prvič pojavile proti koncu 19. stoletja v Nemčiji. Dolgo je veljalo, da z izbiro umetnega drevesca ohranimo pri življenju pravo smrečico in je ta izbira bolj ekološka. Na tržišču je zelo velika ponudba plastičnih smrečic, katerih uporabno dobo ocenjujejo na okoli 15 let. Vedeti pa moramo, da PVC material, iz katerega so narejene, pridobivajo iz nafte ob veliki porabi energije in vode, lahko vsebujejo tudi ostanke težkih kovin poleg tega jih je po uporabi težko reciklirati in tako puščajo zelo velik ogljični odtis. Veliko bolj ekološke so smrečice, izdelane iz lesa, kartona in drugih enkrat že uporabljenih materialov, posebno če jih je možno reciklirati.
Naravna božična drevesca v dom prinašajo posebno energijo in vonj po božiču. Težavo pa marsikomu predstavlja odpadanje iglic. Najprimerneje je, da drevesce postavimo v okrasni lonec napolnjen s kamenjem v katerega nalijemo vodo. Poskrbeti moramo, da drevesce ne stoji v bližini ogrevalnih teles. Na ta način tako smreka kot jelka ostaneta zeleni vse praznike.
Če ste se odločili za drevesce posajeno v loncu, bo zanj najbolj prijazno, če ga postavite v stanovanje le za krajši čas, še bolje pa bo, če bo okrašeno stalo zunaj, da ne zmotite njegovega naravnega ritma rasti. Spomladi ga lahko presadite v vrt. Ali ste vedeli, da je možno najeti naravno drevesce v loncu, ki ga po praznikih odpeljejo v prijaznejše razmere?
Izbrati Slovensko ali tuje drevesce?
Na trgu je velika ponudba tujerodnih gojenih okrasnih drevesc kot so kavkaške jelke znano tudi pod imenom nordijska jelka in srebrne oziroma bodeče smreke. Kupci se nad temi vrstami navdušujejo, saj naj bi bile zelo trpežne, za sabo pa naj bi puščale manj iglic. Imajo pa velik minus, saj lahko – če jih nespametno odložimo v naravi – močno ogrozijo zdravje slovenskih gozdov. Ta drevesca namreč pridejo na trg večinoma iz nasadov iz drugih držav članic Evropske skupnosti. Z vidika varstva gozdov ta drevesca predstavljajo grožnjo našemu gozdu. Skupaj z okrasnimi drevesi se v Slovenijo lahko zanesejo bolezni in škodljivci, ki bi v primeru razširitve na rastoče iglavce povzročile večjo škodo v naših gozdovih in parkih.
Je prav, da se drevesca sekajo?
Na strani Zavoda za gozdove Slovenije lahko zasledimo, da pridobivanje okrasnih drevesc z gozdnih površin usmerja ZGS na naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Večinoma se smrečice za okras pridobiva iz zaraščajočih se kmetijskih površin, s površin pod daljnovodi in na cestnih brežinah ter z namenskih nasadov na kmetijskih površinah.
Okrasna drevesca, pridelana v Sloveniji, imajo najmanjši ogljični odtis in ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile gozdove. Iz gozda so pridobljena na naravi prijazen način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov. Če drevesca izvirajo iz redčenj pregostega mladovja v gozdu, ima njihovo pridobivanje celo ugoden vpliv na gozdove, saj jih s tem negujemo.
Posekana gozdna drevesca iz slovenskih gozdov ali nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji, namenjena za okras in praznovanje, morajo biti med prevozi in prodajo označena z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki je roza barve ter z letnico 2022.
Kam z naravnim drevescem po praznikih?
Po gozdnih robovih v bližini naselij zadnja leta opažamo vedno več odvrženih okrasnih drevesc. Prosimo, da odslužena drevesca razrežete in odložite v zabojnike za organske odpadke, ali pa jih skurite v pečeh. Odlaganje odsluženih okrasnih drevesc v naravo in tudi drugih organskih odpadkov iz vrtov namreč predstavlja nevarnost za vnos bolezni v gozd. Iz istega vzroka v gozd tudi ne sadimo odsluženih okrasnih drevesc iz lončkov.
Boste postavljali tudi jaslice?
Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo pri postavitvah jaslic. Te lahko pridobivamo v gozdu v omejenih količinah (do 2 kg), tako da na eni površini odvzamemo največ petino vsega mahu.
Pripravila:
SKUPNA OBČINSKA UPRAVA MARIBOR
Skupna služba varstva okolja
Maja MARINČEK KANOP
