Nad izviri 6
2204 Miklavž na Dravskem polju
ŠPANIJA
Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza
Jota, pa ni jed. La jota aragonesa. Je tradicionalna glasba in ples. Kitare, lutnje, bobni in orglice.
Kadar pomislimo na Španijo, najprej pomislimo na siesto, flamenko, agrume, sangrijo, odlično kulinariko in na Moto GP. Pa na njihove številne svetovno znane običaje, kot sta recimo tek pred biki v Pamploni in obmetavanje s paradižniki v Buñolu. Izjemna dežela. Na področju umetnosti in športa je v samem svetovnem vrhu. Pomembne osebnosti prihajajo iz Španije, ki so močno vplivale na dojemanje sveta, kakršen je danes; Krištof Kolumb, Pablo Picasso, Salvador Dali, Miguel de Cervantes, Antoni Gaudí, Montserrat Caballé, Plácido Domingo in nešteti drugi.
Bogata zgodovina je oblikovala današnje življenje Španije; za Rimljani so prišli Arabci, nato Goti, za njimi Mavri, po Habsburžanih pa so Burboni prinesli vsaj malo boljše čase. Po mračnem obdobju državljanske vojne se je Španija razvila v demokratično državo.
Danes je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij na svetu.
V folklori je Aragonija znana po joti, tipičnem tradicionalnem plesu, prestolnica Zaragoza pa je najbolj obiskana destinacija v regiji. Ni tako turistično znamenita, kot so Barcelona, Madrid, Sevilla in Valencia, vendar skriva dolgo, pestro zgodovino ter obilico izjemnih doživetij. Življenje v Zaragozi je ugodno tudi za mlade, ki se vedno znova vračajo v zavetje domačnosti. Družabno življenje je živahno in običajna so srečanja med znanci ter prijatelji, ki se ob dobri hrani in pijači družijo pozno v noč. So zelo povezani, med seboj naklonjeni, in radodarno si delijo poljube ter objeme.
Kot je za Andaluzijo značilen flamenko, je kulturna posebnost Aragonije vsekakor jota, La jota aragonesa, tradicionalna zvrst glasbe in plesa. Aragonska jota je najbolj znan izraz aragonske folklore. Naj bi izvirala prav iz te regije, je pa razširjena tudi drugje, na primer v Galiciji in Kataloniji. Začetki segajo v 18. stoletje, zaradi zahtevnosti plesnih korakov in načina petja pa je vrhunec svojega sijaja dosegla šele v 19. stoletju. Najbolj čiste oblike jote je še vedno mogoče najti v Zaragozi. Danes obstaja veliko sodobnih oblik, ki jih izvajajo različne folklorne skupine. Ples je poskočen, plešejo ga moški in ženske. Tričetrtinski ritem spremljajo kitare, lutnje, posebne orglice in bobni, predvsem pa kastanjete v rokah plesalcev. Skupina »Raíces de Aragón« (Korenine Aragonije) prihaja ravno iz Zaragoze in je ena najbolj reprezentativnih folklornih skupin v tej avtonomni skupnosti. Leta 1977 jo je ustanovil Angel Martínez Quesada, koreograf in režiser, ki je zbral nekatere tamkajšnje najboljše umetnike folklore z namenom, da bi nadgradil glasbo, pesmi in plese svoje dežele. Uspeh ni izostal; skupina je opravila izjemno nalogo pri obnovi že malce pozabljene tradicije. Po nastopu na velikem festivalu v Kanadi leta 1990 pa je to izjemno kulturo spoznala tudi svetovna folklorna javnost. Zaradi pestrosti ter posebnega aragonskega petja so bili pravo odkritje.