Nad izviri 6
2204 Miklavž na Dravskem polju
Naravnogeografske značilnosti občine Miklavž na Dravskem polju so zaradi lege občine na Dravskem polju predstavljene v sklopu te pokrajine.
Geološke in geomorfološke značilnosti
Dravsko polje je tektonska depresija, ki je nastala zaradi ugrezanja v pliocenu. To depresijo je postopoma Drava nasula s fluvioglacialnim materialom; s prodom in peskom, ponekod z glino. Debelina fluvioglacialnega materiala znaša v severozahodnem delu Dravskega polja 30 metrov, proti jugovzhodu pa se debelina nanosa znižuje. Drava je v nanose proda in peska zarezala štiri terase.
Podnebje
Za Dravsko polje je značilno pravo subpanonsko podnebje s toplimi poletji in hladnimi zimami. Srednja letna temperatura znaša 9,6 ° C, najtoplejši mesec je julij (19,4°C), najhladnejši pa januar (-1,5°C). Letna količina padavin znaša okoli 1.000 mm (Meteorološka postaja Starše: 984,5 mm). Količina padavin se znižuje od severozahoda proti jugovzhodu in se na črti Maribor-Ptuj zniža za 64 mm. Višek padavin poleti je v juliju (116,5 mm) in avgustu (116,2 mm), in sicer iz konvektivnih oblakov. Kljub veliki količini padavin pa zaradi proda voda hitro ponikne, zato v poletnih mesecih občasno nastopijo suše. Drugi višek padavin je novembra in je povezan s prehodom front.
Vodovje
Drava ima srednji pretok 304 M3/s. Ima snežni rečni režim z maksimumom v poznih pomladanskih mesecih (junij) in minimumom v januarju in februarju, ko je večina vode vezana v obliki snega. Občasno se pojavijo visoki vodostaji v jesenskih mesecih. Z izgradnjo hidroelektrarne Zlatoličje in s tem povezanega kanala Srednja Drava I je Drava izgubila nekdanji pomen. Zaradi tega se je znižala globina podtalnice, kar je zmanjšalo vlažnost na aluvialnih ravnicah, zaradi česar se je nato povečal delež njivskih površin ob Dravi. Danes Drava sodi v 2.- 3. kakovostni razred. Glavni vir onesnaženja so organski odpadki in težke kovine, predvsem svinec in cink. Na Dravskem polju se pojavlja tudi fenomen izgonskih strug pohorskih potokov, ki so si na Dravskem polju naredili strugo na lastnih sedimentih in so zaradi tega dvignjeni nad okolico. Na robu dravskih teras se pojavljajo izvirki. Zaradi svojih hidroloških značilnosti je Dravsko polje tudi vir pitne vode. V občini Miklavž na Dravskem polju črpajo vodo v Dobrovcah.
Prst
Najbolj razširjena pedološka enota je distrični ranker. Debelina tal je od 10 do 30 centimatrov, ponekod tudi več. Na aluvialni ravnici med kanalom in staro strugo Drave so obrečna, srednjegloboka tla na peščenoprodnatih naplavinah.
Rastje
Prvotno je Dravsko polje preraščal mešan gozd hrasta, belega gabra in smreke. Čeprav je bil gozd v veliki meri izkrčen, pa so ga za potrebe kmetijstva na robovih, na opustelih njivah in travnikih ponovno zasadili. Danes prevladuje gozd rdečega bora, v manjšem delu najdemo smreko, dob, graden, brezo in trepetliko.