Nad izviri 6
2204 Miklavž na Dravskem polju
Od prve omembe kraja do srede 19. stoletja
Leta 1202 je Miklavž prvič pisno omenjen. Na tem območju naj bi živela peščica sorazmerno premožnih kmetov. Število prebivalcev se do konca srednjega veka ni bistveno spremenilo. V 15. stoletju se omenja tudi miklavški dvorec. Sredi 16. stoletja je Miklavž dobil prvi vodni mlin, ki je stal ob Miklavškem ribniku. V 16. stoletju so začeli graditi cerkev v romanskem slogu. Gradnja je bila končana leta 1662. V 17. stoletju so Herbersteini dogradili dvorec, ki so ga uporabljali predvsem v času lovskih pohodov, živeli pa so v Mariboru. Leta 1778 cerkev dobi renesančni oltar. Ob koncu 18. stoletja je v bližini cerkve začela delovati prva šola.
Od srede 19. stoletja do leta 1918
Leta 1869 je Miklavž štel 246 prebivalcev. Leta 1885 je bila v Miklavžu zgrajena prva gostilna, imenovana Pri stari lipi. V bližini je bil tudi studenec, ki je služil kot vir pitne vode za tista gospodinjstva, ki niso imela svojega studenca (pred tem je bil vir pitne vode Postrvni oziroma Miklavški potok).
Obdobje od leta 1918 do 1945
Leta 1920 je Miklavž štel 477 prebivalcev. V tem času je bilo v Miklavžu sedem kmetij in osem obrtnikov. Kmetje so posedovali vprežno živino, za prodajo pa so gojili predvsem svinje in perutnino. Obrtniki so bili mlinar, krojač, šivilja, čevljar, zidar, tesar in krovec. V tem času Miklavž dobi prvo trgovino (1920 oz.1927). Avtobusna povezava Maribor - Ptuj (1932) je vzpodbudila kmete, da so hodili svoje poljske pridelke in meso redno prodajat v mesto. Dve leti kasneje je bila šola preseljena na novo lokacijo (današnja pošta). Prostori miklavškega dvorca so bili preurejeni v moško kaznilnico.
Obdobje od leta 1945 do 1961
Ob koncu druge svetovne vojne je živelo v Miklavžu okoli 450 ljudi. Leto 1945 predstavlja prelomnico v razvoju Miklavža, saj Maribor zaživi kot veliko industrijsko mesto, v Miklavž pa se zato priseli veliko ljudi. Še istega leta je bila ustanovljena Kmetijska zadruga Hoče s podružnico v Miklavžu. Zadruga je bila ustanovljena z namenom povečati produkcijo hrane. Leta 1947 je Miklavž dobil elektriko; vsaka hiša je dobila eno luč in eno vtičnico. Leta 1951 je bil zgrajen kulturni dom. Prostori miklavškega dvorca so namenjeni stanovanjem.
Obdobje od 1961 do 1981
Ob popisu prebivalstva v letu 1961 je Miklavž štel 935 prebivalcev. To leto začne prebivalstvo izredno hitro naraščati, leta 1971 doseže število 2.425, ob koncu 70. let pa preseže število 3.000. V začetku 60. let se začne gradnja kanala Srednja Drava I, ki se konča leta 1968. Kanal razdeli Miklavž na dva dela: središče starega dela okoli cerkve in novejši del ob Ptujski cesti. Leta 1967 je bil zgrajen gasilski dom. Ob koncu 60. let so bili v Miklavžu odprti prvi frizerski salon, mlekarna in mesarija ter prva samopostrežna trgovina. Leta 1969 so asfaltirali cesto Miklavž - Dobrovce, leta 1972 pa cesti Miklavž - Rogoza in Miklavž - Kidričevo. V začetku 70. let Miklavž dobi zdravstveni dom, zidarsko in fasadersko obrt. Leta 1975 je Miklavž dobil novo osnovno šolo in otroški vrtec. Ob koncu 70. se v Miklavžu odpre ključavničarstvo in kemična čistilnica. Leta 1980 začne delovati pošta.
Obdobje od 1981 do 1999
Leta 1981 je v Miklavžu živelo 3.220 prebivalcev, 10 let kasneje pa 3.576. V 80. letih Miklavž dobi telefonske priključke, izdan pa je bil tudi prvi telefonski imenik Miklavž na Dravskem polju. V začetku 80. let se Miklavž priključi na vodovodno omrežje. Leta 1987 se je končala prva faza kanalizacije. Leta 1989 je Miklavž dobil kabelsko televizijo. Leta 1994 je bila ustanovljena družba CATV Miklavž d.o.o. v lasti krajevne skupnosti Miklavž, tri leta kasneje se začne predvajanje lokalnega informativnega programa. Leta 1997 se konča druga faza izgradnje kanalizacije. Tega leta se odpre tudi Bell center. 19.4.1998 so se krajani Dobrovc, Dravskega Dvora, Miklavža in Skok na referendumu odločili za samostojno občino Miklavž na Dravskem polju. Naslednjega leta, leta 1999, je bila ustanovljena občina Miklavž na Dravskem polju. V občinskem svetu so kraj Miklavž zastopali: župan Leo Kremžar ter občinski svetniki Anton Babič, Maksimiljan Babič, Jože Emeršič, Rafael Izlakar, Edvard Korotaj, Zdravko Lamot, Branko Lepej, Dušan Makovec, Maks Ozvatič in Vlado Podhostnik.